POMOČ NA DOMU-DELNA RAZBREMENITEV PRI OSKRBI SVOJCA

Pri ljudeh z dolgotrajnimi zdravstvenimi težavami pogosto pride do tega, da ljudje iz njihovega neposrednega okolja (svojci in drugi bližnji) ne zdržijo več, ko situacija postane nevzdržna.

Ko svojcem, ki oskrbujejo svoje bližnje ne ostane več časa za svoje družine, ko mora cela družina popolnoma podrediti svoje življenje skrbi za bolnega in onemoglega svojca. Tega se pogosto zavedajo tudi ljudje, ki so pomoči deležni. Intenzivna skrb za sorodnika lahko pomeni dve gospodinjstvi in dve službi v enem življenju (če ga sploh kaj še ostane).

Obremenjenost z oskrbo svojcev pride v navskrižje s poklicnim delom in drugimi dejavnostmi v življenju. Skrb za svojca lahko postane ne le časovno in finančno, temveč tudi socialno in čustveno breme.

Preobremenjenost terja razbremenitev, željo, da bo prišel čas počitka, čas, ko bodo oskrbovalci lahko počeli še druge stvari. Svojci iščejo različne vire pomoči. Vključujejo sosede, prijatelje, znance, iščejo prostovoljce, privatne oskrbovalce.

Vključevanje drugih pomeni vstop tujih ljudi v zelo ranljive odnose, pomeni tudi priznanje nemoči in zastavlja vprašanje, ali dovolj pomagamo bližnjemu. (Flaker, Mali, Kodele, Grebenc, Škerjanc, Urek: Dolgotrajna oskrba – očrt potreb in odgovorov nanje)

Vendar to ne smejo biti neprehodne ovire na poti razbremenitve oskrbovalcev kot tudi njihovih onemoglih svojcev. Prav je, da začnemo spreminjati našo miselnost in dojamemo, da ni nič narobe, če priznamo, da ne zmoremo in da potrebujemo pomoč. Še bolje je, če to spoznamo pravočasno in se, kolikor se le da, izognemo socialnemu in čustvenemu bremenu.

PROGRAM DELA STORITVE POMOČI DRUŽINI NA DOMU

Štiri resna družbena dejstva narekujejo novo strategijo kakovostnega staranja in sožitja med generacijami. Le ta so:

  • rast deleža starega prebivalstva, zlasti najstarejšega,
  • razpadanje medgeneracijske povezanosti in nevarnost, da zakrni medgeneracijska solidarnost,
  • slepa pega zahodne kulture v doživljanju smisla starosti, njenega vrednotenja ter protislovnost marginalizirane samostojnosti tretje generacije v družbi,
  • odpovedovanje tradicionalne skrbi družine in sosedstva za onemoglega starega človeka.

Naloge na področju skrbi za kakovostno staranje in sožitje med generacijami so danes tako pereče, da zahtevajo novo obliko lokalne samoorganizacije in sistemske mrežne povezave raznih programov, ki služijo temu namenu. Samo na tak način se doseže pomembna sinergija, ki je ne more dati noben posamezni program in subjekt.

Že uveljavljeni model lokalne samoorganizacije so medgeneracijska društva za kakovostno staranje, v katerem so organizirani zlasti medgneracijski prostovoljci in deluje na komendskem zelo uspešno že dvanajsto leto.

Nova možnost v naši občini, na višji ravni, pa je leta 2007 ustanovljeni Zavod Medgeneracijsko središče Komenda, kjer se na lokalni ravni v skupnosti oplajata socialni kapital prostovoljskega in poklicnega dela, občine in civilne družbe ter sinergija številnih programov za kakovostno staranje in sožitje generacij.

Po 2. členu Pogodbe o ustanovitvi Zavoda Medgeneracijsko središče Komenda je namen ustanovitve zavoda socialna skrb za starejše občane v najširšem smislu, ustvarjanje medgeneracijskega sožitja v okolju in razvoj gerontološke znanosti. Zavod spodbuja medčloveško sožitje v družbi, nudi pomoč pri zagotavljanju kakovostnega staranja v občini ter preprečevanju ali reševanju skupnih osebnih in socialnih težav mladih in starejših.

Za dosego svojega namena je zavod pridobil ustrezno koncesijo s strani Občine Komenda in začel z zagotavljanjem socialne oskrbe na domu in nudenjem potrebne strokovne pomoči družinam, ki doma oskrbujejo starega človeka.

V nadaljevanju, ko se bo na podlagi pridobljene koncesije za institucionalno varstvo s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zgradil dom za stare v naši občini, pa bo organizirano tudi dnevno varstvo in razvoz hrane za starejše občane.
Namen zavoda je tudi z izvajanjem dejavnosti in s strukturo ustanoviteljev ter pridobitvijo kasnejših partnerjev vzpostaviti učinkovit mehanizem sodelovanja med lokalno skupnostjo, nevladnimi organizacijami in drugimi pravnimi subjekti pri prepoznavanju družbenih potreb na področju starejših, medgeneracijskega sodelovanja in socialnih težav vseh generacij, zbiranju finančnih sredstev za zadovoljitev teh potreb in izvajanju dejavnosti za zadovoljevanje teh potreb v lokalni skupnosti Občine Komenda.

Pomoč družini na domu je socialno varstvena storitev, ki jo zavod izvaja v občini Komenda in sicer z domačimi kadri, za domače ljudi. V občini Komenda je bilo po raziskavi, ki je bila opravljena v naši občini leta 2005, med populacijo staro več kot 60 let (900 občank in občanov), kar 70 % občank in občanov starih do 70 let. Iz tega je sledilo, da je do leta 2018 krepko naraslo število ljudi v visoki starosti, ki potrebujejo veliko nege in oskrbe.
Raziskava je tudi pokazala, da več kakor četrtina tretje generacije živi s svojimi odraslimi samskimi otroki, zlasti s sinovi. Ker pa je splošen trend, da za ostarele družinske člane skrbijo ženske, se je tudi zaradi tega momenta povpraševanje po negi in oskrbi povečalo.

OPIS STORITVE DANES IN UVAJANJE INOVATIVNIH METOD DELA, KOT SO RAZLIČNE OBLIKE ZAČASNE OSKRBE IN DNEVNEGA VARSTVA, KOT ŽE DELNO UVELJAVLJENE OBLIKE VAROVANJA STARIH LJUDI

Nagel in uspešen razvoj socialne oskrbe na domu, ki je iz javnih del prerasla v temeljno socialno varstveno storitev za stare ljudi v njihovem domačem okolju, je največji dosežek slovenske sociale na področju skrbi za stare ljudi v samostojni Sloveniji. Pri tem razvoju so do danes odigrali pomembno vlogo centri za socialno delo, kakor tudi domovi za stare ljudi. V naši občini je do leta 2008 opravljal omenjeno storitev Center za socialno delo Kamnik, sedaj pa že 10 let storitev izvaja Zavod Medgeneracijsko središče Komenda, kjer je osnovna storitev socialne oskrbe na domu obogatena s prostovoljstvom za družabništvo in drugimi medgeneracijskimi programi.

Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in uslug, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu.

6. člen Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev navaja naslednje storitve socialne oskrbe na domu:
- Gospodinjska pomoč – priprava ali prinašanje enega obroka hrane, pomivanje in urejanje posode, pranje, likanje, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora, kurjava in druga dela po dogovoru z oskrbovancem.
- Pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih – oblačenju in slačenju, umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb.
- Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov – vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, sorodniki in prostovoljci, spremljanje pri nujnih opravkih, družabništvo, preprečevanje osamljenosti, odtujenosti, informiranje ustanov o potrebah oskrbovanca.

Navedene storitve prilagajamo željam uporabnikov in se pred izvajanjem o njih temeljito pogovorimo.

Do sedaj je bil tretji segment storitve socialne oskrbe na domu, to je pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, precej zanemarjen in ravno na tem polju v našem zavodu vidimo še veliko rezerv prav z našo obširno mrežo prostovoljk družabnic in voditeljic medgeneracijskih skupin, kot zelo uspešnih oblik delovanja za vključitev starostnikov v okolje na eni strani, na drugi pa za preprečevanje osamljenosti, ki je pri starih ljudeh vedno bolj pogost problem.

Osnovno dejavnost socialne oskrbe na domu bi radi v bližnji prihodnosti nadgradili z dnevnim varstvom, ki je zaradi čedalje večje odsotnosti družinskih članov nujnost in obenem dobra možnost za mnoge stare ljudi, da ostanejo kljub velikim omejitvam zaradi svoje nebogljenosti, čim dlje v svojem domačem okolju.
Program za dnevno varstvo ne sme biti podoben »domskemu«, zdravstveno hospitalnemu modelu ali modelu vrtca, biti mora individualiziran socialni model, s številnimi življenjskimi dejavnsotmi, usmerjen medgeneracijsko in v krajevno okolje. Prepričani smo, da nam bo to z novozgrajenim domom za stare tudi uspelo.

Uvajanje dobrih praks iz evroskega prostora bo naslednje področje, s katerim bomo nadgrajevali našo osnovno dejavnost. Predvsem bo to:
- začasna oskrba za družinske oskrbovance in
- storitve za družinske oskrbovalce.

Začasna oskrba je storitev, ki se pojavlja povsod po Evropi, med državami pa obstajajo precejšnje razlike v njeni stopnji razvitosti. Najpogosteje se tovrstna oskrba pojavlja kot oblika nekajurnega varstva v institucijah. Prakse nekaterih držav kažejo, da je začasna oskrba lahko zelo raznovrstna in vezana ne le na institucije, temveč tudi na dom starega človeka, pa tudi na kako dopustniško destinacijo.

V mnogih evropskih državah je za družinske oskrbovalce dobro poskrbljeno ne samo z informiranjem, ampak tudi s praktičnim usposabljanjem v oskrbovanju. Poleg nudenja konkretnih informacij glede oskrbovanja samega, pa oskrbovalce tudi poučijo, kako naj zaščitijo svoje psihično in fizično zdravje. Številna oskrbovanja vodijo nevladne organizacije.V okviru mnogih teh storitev zagotavljajo družinskim oskrbovalcem tudi skupine za samopomoč.

V naši občini smo pred leti preko Medgeneracijskega društva za kakovostno starost Komenda začeli z delom tudi na tem področju in sicer, najprej z deseturnim tečajem za lepo medgeneracijsko sožitje in oskrbo starega človeka v družini, v nadaljevanju pa z mesečnimi srečanji in predavanji strokovnjakov v Klubih svojcev. To dejavnost bomo v prihodnosti razvijali na podlagi dobrih praks v Medgeneracijskem središču.

CILJNA SKUPINA UPORABNIKOV - INFORMIRANJE IN OZAVEŠČANJE SKUPNOSTI Z NAMENOM POVEČANJA ŠTEVILA UPORABNIKOV

Po Pravilniku o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev so upravičenci do socialne oskrbe na domu osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje, osebe s statusom invalida, kronično bolne osebe, z dolgotrajnimi okvarami zdravaja in hudo bolni otroci.

Pomoč družini na domu je tako pomembna socialno varstvena storitev, da je prepoznana za javno službo, za katero je odgovorna lokalna skupnost, ki je dolžna subvencionirati omenjeno storitev v višini 50 % ali več, zaradi česar je v veliko večji meri dostopna uporabnikom.

V zavodu namenjamo veliko časa ozaveščanju občanov o socialno varstveni storitvi pomoč družini na domu kot socialni oskrbi na domu. Število uporabnikov se z leti povečuje zaradi daljše življenske dobe, napredka medicine in zato vse večjih potreb uporabnikov.
Zavod Medgeneracijsko središče Komenda stremi k temu, da bo cena čim bolj prijazna našim občanom in občankam, saj je temeljno poslanstvo zavoda zvišati kakovost življenja v tretjem življenjskem obdobju in lajšati stiske tako samim uporabnikom storitve, kot njihovim družinskim članom.

POSTOPEK IZVAJANJA STORITVE

Pri socialni oskrbi, kot strokovno vodenim procesom, sodeluje strokovna delavka in koordinatorka storitve, socialna oskrbovalka kot izvjalka storitve, upravičenci in ključni ali odgovorni družinski člani.

Storitev se prične na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika in poteka v dveh fazah:

  1. Preden zavod začne z oskrbovanjem določenega uporabnika, se strokovna delavka sestane z uporabnikom (in njegovimi svojci) ali njegovim zastopnikom ter na podlagi Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, ugotovi upravičenost uporabnika do storitve. Na sestanku se dogovori o željah uporabnika, njegovem zdravstvenem in psihičnem stanju, o navadah in potrebah ter z uporabnikom podpiše Dogovor o izvajanju storitve pomoči na domu. Spremembe ali dopolnitve že sklenjenega dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve lahko predlagata izvajalec storitve, upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik.Vsak uporabnik ima svoj osebni načrt, katerega na uvodnem sestanku skupaj izpolnijo strokovna delavka zavoda in uporabnik ali njegov zastopnik.
  2. Druga faza storitve zajema neposredno izvajanje storitve upravičencu po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.Socialna oskrbovalka vodi dnevnik neposrednega dela in poročila o delu, ki jih pregleda strokovna delavka. Strokovna delavka je socialnim oskrbovalkam vedno na voljo za pomoč pri reševanju karšnih koli težav in za nudenje nasvetov. Strokovna delavka sklicuje redne sestanke z vsemi zaposlenimi (intervizije), na katerih vsak zaposleni poda poročilo o svojem delu. Skupaj z izvajalkami storitve se izvedejo morebitne popravke in izboljšave v delu. Strokovna delavka ima tudi stike s svojci uporabnika. Z njimi se pogovarja o zadovoljstvu uporabnika in svojcev s storitvami in dogovarja o mogočih izboljšavah.

Izvajalci storitve so osebe, ki izpolnjujejo vse zahteve iz 70. člena Zakona o socialnem varstvu.
Vsi zaposleni imajo sedež v samem centru občine Komenda, na Glavarjevi 104, v »Špitalu«. Špital je bila bolnišnica za reveže in je bila postavljena in vzdrževana v začetku 19. stol. z dediščino Petra Pavla Glavarja, tako da po dobrih 200 letih dobiva svojo prvobitno namembnost. Prostori spet služijo nudenju pomoči ljudem v stiski, vendar na sodoben način, primeren današnjemu času.

Delovni čas izvajanja socialno varstvene storitve pomoč na domu kot socialne oskrbe na domu je od 7.00 do 20.00 ure. Če se izkaže potreba po izvajanju storitve izven navedenega delovnega časa, se organizacijo dela prilagodi potrebam uporabnikov tudi ob sobotah, nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih.